Untitled Document
top
Untitled Document
UVOD PREDSTAVITEV OSNOVNA PRAVILA AKVARISTIKE GALERIJA KONTAKT
Untitled Document

aquashop
Odlična slovenska internetna trgovina z akvaristiko, založena z odličnimi izdelki priznanih proizvajalcev
 
aquanubis
Mlad akvaristični forum, ki ve kaj hoče
 
OSNOVNA  PRAVILA  AKVARISTIKE

Akvaristika je gojenje in negovanje rib in vodnih rastlin v akvarijih, različnih oblik in velikosti. Pomembno je, da vsem organizmom omogočimo čim bolj podobne razmere, kot so v naravnem okolju. Zelo pomembna je kvaliteta vode, temperatura, svetloba in primerna naselitev organizmov. Vsi ti dejavniki so zelo pomembni za dobro biološko delovanje akvarija.

TIPI  AKVARIJEV

akvarijAkvariji se razlikujejo glede na namen, funkcijo in prostornino. Tako ločimo akvarije biološkega, geografskega in dekorativnega tipa.

BIOLOŠKI TIP AKVARIJA je akvarij z določenimi vrstami rastlin, določeno sestavo vode in določenimi vrstami rib pretežno iz enega rodu. Ne uporabljamo tehničnih pripomočkov, tako da je sistem prilagojen naravnemu okolju.

GEOGRAFSKI TIP AKVARIJA je akvarij v katerem so ribe in rastline iz istega geografskega okolja, ki lahko predstavljajo različne kontinente ( Južno Ameriko, Afriko, Centralno Ameriko, Zahodno Indijo, Evropo itd. Vzdrževanje takega tipa akvarija zahteva veliko znanja iz akvaristike.

DEKORATIVNI TIP AKVARIJA je akvarij v glavnem aranžiran po okusu akvarista s pestrim izborom dekoracij, podlage in z največjo možnostjo akvarijske tehnike.

aa
Trgovina s kvalitetno akvaristično opremo in organizmi

VELIKOSTI   AKVARIJEV   

  • majhni         (12  -  30 l )
  • srednji         ( 30  -  50 l )
  • večji            ( 50 – 100 l )
  • veliki           ( od 120 – naprej)

UREDITEV  AKVARIJA

Ob akvariju mora imeti akvarist tudi vse potrebne pripomočke – sredstva za pravilno funkcioniranje akvarija. Strokovna ureditev akvarija je zelo pomembna pri nadaljnem vzdrževanju biotopa v akvariju. Najprej moramo vedeti kakšne vrste rib in rastlin bomo naselili. Prilagoditi moramo podlago , rastline, pesek, dekoracijo glede na biotop akvarija. Zelo pomembna je osvetlitev, ki simulira dnevno svetlobo ( 8  -  10 ur na dan ). Akvarij postavimo v del stanovanja s čim manjšo dnevno svetlobo, ta slabo vpliva na razvoj nezaželenih alg v akvariju. Aranžiranje akvarija pričnemo z podlago, ki mora biti kvalitetna. V prodaji so razni minerali, substrati na bazi železa, kalija, fosforja, kateri dajejo veliko hranljivo vrednost za uspešno rast rastlin v kombinaciji z tekočimi gnojili in CO2. Podlago damo po sredini akvarija odmaknjeno do 2 cm od stranic akvarija. Nato jo prekrijemo z dobro izpranim kremenčevim peskom ( 10  - 12 cm ) speljano proti zadnji strani. Nalijemo tretjino vode, posadimo rastline, dodamo dekoracijo, vstavimo termometer, grelec in nato nalijemo vodo do vrha akvarija.Pomembno je da v akvarij ne dajemo školjk, kamne apnenčastega izvora, razen pri nekaterih vrstah ostrižnikov.    akvarij
   
 
  Uroš Kastelic

RASTLINE  IN  SAJENJE

Pri izbiri rastlin za akvarij se moramo držati pravila, da moramo rastlinam omogočiti idealne pogoje za življenje in rast. Poleg ( vode in svetlobe ) rabijo še ogljikov dioksid ( CO2 ), ki ga izdihavajo ribe, ribam pa je potreben kisik ( 0 ), ki ga sproščajo rastline. Biološki sistem se lahko poruši, če je v njem preveč rib in premalo rastlin. Rastline v akvariju zasadimo, nižje spredaj, v sredini rastline srednje rasti, zadaj pa višje. Preden rastline zasadimo , jih dobro pregledamo, speremo pod tekočo vodo, odstranimo vato, damo z lončka, pristrižemo korenine ( do 2cm ) in posadimo v podlago.

PRIPRAVA  IN  VNOS VODE V AKVARIJ

Pred naselitvijo akvarija z rastlinami in akvarijskimi ribami je pomembna sestava vode.

Ta mora biti prilagojena temperaturi in kemičnim sestavinam. Da bi akvarij  najhitreje naselili z ribami, damo vanj preparate za pripravo akvarijske vode. To so preparati proti kloru, kateri vežejo težke kovine , ščitijo ribam sluznico in preparat za vzpostavitev biološkega sistema v akvariju. Akvarij naj deluje z kvalitetnim ( zunanjim-notranjim ) filtrom ( 14 dni – 3tedne ), da se vzpostavi dober biološki sistem.   

KEMIČNE  SESTAVINE  AKVARIJSKE  VODE  -  TRDOTA

Kemične značilnosti akvarijske vode so zelo pomembne za normalno življenje organizmov, ki v njej živijo. Trdota  vode je zelo pomemben dejavnik v akvaristiki. Karbonatno trdoto sestavljata kalcij in magnezij, ob prisotnosti ogljikove kisline preidejo v soli – karbonate in bikarbonate. Bikarbonati v vodi ustvarjajo karbonatno trdoto, soli kalcija in magnezija z drugimi kislinami pa ne karbonatno trdoto. Obe trdoti imenujemo skupno trdoto, ki pa jo merimo v nemških trdotnih stopinjah – ( d H ). Ena nemška trdotna stopinja ( 1 d H ) pomeni 10 mg kalcijevega oksida na liter vode. Idealna trdota za dekorativni akvarij je med 8 d H  -  11 d H ).

od
  • 0  -  5 d H  -  zelo mehka voda
  • 5  -10 d H  -  mehka voda
  • 10  -20 d H  -  srednje trda voda
  • 20  -30 d H  -  trda  voda
  • nad  30 d H -  zelo trda voda

REAKCIJA  VODE   -   PH       

Koncentracija vodikovih ionov ali PH vrednost v akvarijski vodi, ima velik pomen za življenje rib in je odvisna ali bo voda imela nevtralno, alkalno ali kislo reakcijo. Reakcijo vode merimo s pomočjo indikatorjev, ki so lahko v obliki papirnatih lističev ali raztopine. S prekislimi vodami v akvariju načeloma nimamo težav, ampak z bazičnimi. Kislost v akvariju lahko povečamo z dodajanjem šote ali z preparati.

  • p h 7   -   voda je nevtralna
  • p h  pod 7  (  1  -  6.9 ph  )  voda je kisla
  • p h  nad 7  (  7.1  - 14ph  )  voda je bazična ( alkalna )

KISIK  V  VODI

akvarijZa življenje vseh rib in organizmov v akvarijski vodi je kisik zelo pomemben in to v različnih količinah in pri nadaljnem razvoju rib. Že pri ikrah so potrebne določene količine kisika in naprej od mladice pa do odrasle ribe. Potrebe kisika v vodi so različne glede na vrsto rib. Nekatere vrste rib labirintovci, oklepni somiči koristijo zelo malo kisika iz vode več pa atmosferskega zraka. Pomemben izvor kisika v akvarijski vodi so akvarijske rastline, ki ob fotosintezi sproščajo kisik. S tem procesom akvarijske rastline jemljejo iz vode ogljikov dioksid (  CO 2 ), ki ga izdihavajo ribe in drugi organizmi. Moč fotosinteze rastlin je večja takrat, kadar je močnejša svetloba in trajanje le te. Ves čas intenzivne svetlobe čez dan fotosinteza rastlin omogoča, da nadoknadi ves kisik, ki se porabi z dihanjem rib in drugih organizmov, prav tako pa tudi za potrebe oksidacije organskih snovi v vodi. Ponoči brez svetlobe fotosinteza preneha delovati, poraba kisika pa ostaja ista. Posledica tega je, da manjše količine kisika najbolj opazimo v  zgodnjih jutranjih urah, če akvarij ne prezračujemo z zračno črpalko. To se najprej opazi na ribah, ki plavajo na površju in hlastajo za zrakom. V takem primeru je pomembno, da zmanjšamo število rib, zamenjamo tretjino vode in priklopimo zračno črpalko.

BIOLOŠKI  PROCESI  V AKVARIJSKI  VODI

pirajaAkvarij je zaprt biološki sistem v katerem se nahajajo akvarijske rastline, ribe in ostali organizmi. V akvarijski vodi se nenehno odvijajo biološki in kemični procesi. Zelo so značilni in intenzivni biološki procesi v novem akvariju z svežo vodo, z nestabilnim kompleksom rastlin in drugimi vodnimi organizmi. Cilj vsakega akvarista je, da v akvariju doseže kar se da čim boljše biološko ravnotežje. V biološkem procesu akvarijske vode, imajo zelo pomembno vlogo bakterije. Da bi se ravnotežje v novem akvariju vzpostavilo čim prej, je potrebno del ( stare ) biološko, kemične vode prenesti v nov akvarij. S tem se pospeši kroženje materije v vodi, hitreje se dosežejo mikrobiološki procesi, ki uravnavajo biološko ravnotežje v akvarijski verigi, podlaga – rastline – ribe – ostali živi organizmi. Pri procesu vzpostavljanja kemičnega, biološkega sistema, je v akvariju pomemben izbor podlage, način postavljanja podlage, akvarijske rastline, ki so plavajoče, z močnimi ali pa šibkimi koreninami in izbor rib, ki jih bomo naselili v nov akvarij. Pomembna je tudi naselitev vrste in količine polžev, kateri imajo v akvariju veliko funkcijo pri vzpostavitvi biološkega ravnotežja. Za uspešno vzpostavitev biološkega sistema je v akvariju pomembna svetloba, ki učinkuje na aktivno delovanje fotosinteze rastlin.

OSVETLITEV  AKVARIJA

Pomen osvetlitve v akvaristiki je zelo pomemben pri ustvarjanju svetlobe, bodisi naravne ali pa električne, ki omogoča popolno normalno delovanje rastlin v akvariju, katere so pomembne za biološke odnose v akvarijski vodi. Znano je, da tropske ribe in rastline v tropskih krajih zahtevajo najmanj 10 – 12 ur dnevne svetlobe. Če rastlinam ne omogočimo takih pogojev, se zmanjšuje fotosinteza rastlin, zmanjša se odnos svetlobe – rastline – ribe – ogljikov dioksid – rastline in na ta način se zmanjšuje količina kisika v vodi in ogroža življenje rib. Idealna osvetlitev v akvariju je 8 – 10 ur na dan. Uporabljamo fluorescentne ali reflektorske žarnice, ki jih namestimo nad zadnjo tretjino akvarija. V akvariju hitro opazimo

razvoj alg. Pri močni svetlobi se hitro razvijejo zelene alge, pri šibki pa rjave. Svetloba naj bo vedno usmerjena od zgoraj navzdol tako kot v naravi, na kar so prilagojene rastline kot ribe .

OGREVANJE  AKVARIJA

akvarijTropski toplovodni akvariji morajo biti obvezno ogrevani. Idealna temperatura toplovodnih okrasnih rib je med 24 – 25 0C. Temperatura mora biti konstantna, prevelika nihanja

( 3 – 4 C ) lahko škodujejo ribam. Vodo ogrevamo z kvalitetnimi grelci. Za akvarij prostornine 100l bomo uporabili grelec 80 – 100 W. Temperaturo v akvariju kontroliramo s termometri, ki so klasični ali digitalni. Pomembno je da so na vidnem mestu.

ČIŠČENJE  AKVARIJSKE  VODE

Pri intenzivnem vsakodnevnem hranjenju, s suho ali živo hrano se v kratkem času na dnu akvarija naberejo razni odpadki. Vsi odpadki so organskega izvora, ki lahko povzročajo hiter proces razpadanja , pri katerem se občutno menja sestavina vode v akvariju, ( amini, amoniak, nitriti, vodikov sulfid ). S tem lahko pride do hitrega pogina rib in uničenja akvarijskih rastlin. Menjava vode v akvariju naj bo le delna 1/3 prostornine akvarija. V akvaristiki uporabljamo različne filtre.

  • notranji filter, nameščen v akvariju
  • zunanji filter, niso omejeni na velikost, zato so bolj učinkoviti, kot notranji
  • talni filter, je notranji filter, ki filtrira skozi podlago

BIOLOŠKO  ČIŠČENJE

  • sestavlja filter z dobrim filter materialom, keramiko, sintetično vato in drugimi materiali, ki ne vplivajo na kvaliteto vode
  • ponavadi sestavljen z mehanskim in biološkim delom

MEHANSKO  ČIŠČENJE

  • manjši filter, nameščen v akvariju tudi kot pred filter
  • potrebno je redno čiščenje, sicer porabi veliko kisika za oksidacijo nakopičenih nečistoč, če ga ne čistimo redno lahko naredi veliko škode v akvariju

OGLJENI  FILTER

  • vsebuje aktivno oglje, ki veže iz vode raztopljene snovi kot so barvila in vodotopna zdravila, ne veže pa amoniaka, nitrita in nitrata
  • ni primeren za trajno čiščenje akvarijske vode, ker se s časom zmanjša njegova absorptivna vrednost

RAZVOJ  KROŽENJA  DUŠIKOVIH  SPOJIN

V novem akvariju amoniak doseže višek v 8 – 10 dneh od delovanja akvarija. V tem času se namnožijo bakterije,ki spreminjajo amoniak v nitrite, količina se povečuje in je na višku 15 dan po zagonu akvarija. Šele potem se razvije dovolj bakterij, ki zmanjšajo presežke nitritov, ki se spreminjajo v nitrate. Po 20 – 25 dneh mora amoniak izginiti iz akvarija, nastale količine se spremenijo v nitrite in dalje v nitrate. Nitrati se zmanjšajo z menjavo vode. Potek dušikovih spojin se razvije v 3 – 4 tednih delovanja akvarija.

Untitled Document
  AKVAslave - svetovanje, postavitve, vzdrževanje akvarijev tel.: 041/ 863 994 email: akvaslave419@gmail.com Št. obiskov: